NARAVNE AROME
Poznamo naravne arome rastlinskega in živalskega porekla. Med najpogostejše sodijo: začimbe, sadje in sadni sokovi, zelenjava in zelenjavni sokovi, kvas, zelišča, lubje, mlečni izdelki (vključujoč fermentirane izdelke), meso, perutnina, morska hrana in jajca.
Za razliko od naravnih arom, ki so lahko rastlinskega ali živalskega porekla, pa so umetne arome ustvarjene s pomočjo kemikalij. Razlika je torej samo v izvoru, kajti kasneje so vsem aromam dodane kakšne kemikalije, konzervansi, topila in druge snovi, ki jih imenujemo naključni dodatki. Proizvajalci niso zavezani razkriti izvora teh dodatkov. Zaradi ohlapne definicije pojma naravno, so tako lahko označeni tudi izdelki iz gensko spremenjenih rastlin.
Obstaja na stotine naravnih arom, ki so jih ustvarili kemiki, ki se ukvarjajo s hrano. V hrani in pijači najpogosteje najdemo: amilacetat (aroma banane), citral (pijače in sladkarije z okusom citrusov), benzaldehid (aroma mandljev) in bobrovina, katere izvor je še posebej zanimiv. Najdemo jo v analnih izločkih bobrov, zato tudi ima višjo ceno, ima pa sladek okus po vaniliji.
Vse zgoraj naštete arome, pa se lahko ustvarijo tudi v laboratorijih in le-te se klasificirajo kot umetne arome.
Naravne ali umetne arome? Kaj izbrati?
Na prvi pogled bi seveda rekli, da so naravne bolj zdrave. Glede na kemijsko sestavo, pa lahko rečemo, da so si izjemno podobne. Zanimivo, včasih se zgodi celo, da umetne arome vsebujejo manj kemikalij kot naravne arome. Nekateri znanstveniki celo zagovarjajo tezo, da so umetne arome bolj varne, saj so proizvedene v kontrolirani atmosferi laboratorija. Zaradi nižje proizvodne cene so tudi bolj dostopne proizvajalcem živil.
Kot vidimo, ni nobenega oprijemljivega dokaza, da bi naravne arome bile bolj zdrave od umetnih. Strokovnjaki svetujejo, da v kolikor je mogoče, naravne in umetne arome zamenjamo z izbiro svežega in nepredelanega živila. Posebna skrb ob uživanju hrane, ki so ji dodane bodisi umetne bodisi naravne arome velja seveda pri ljudeh z alergijami in posebnimi dietami.
