Mit 1: Ogljikovi hidrati so slabi za nas
Desetletja so za našega najhujšega sovražnika veljale maščobe. Dandanes so mediji našli novega grešnega kozla: ogljikove hidrate. V zadnjih letih so zelo aktualna posploševanja o inzulinu in ogljikovih hidratih. Mnogi menijo, da glikemični indeks in inzulinski indeks razvrščata hrano glede na njeno škodljivost. Inzulin je, podobno kot holesterol, v tem kontekstu napačno razumljen kot enostransko škodljiv. Kljub temu naše telo potrebuje in proizvaja oba.
Holesterol je potreben za nastanek pregnenolona (hormon, iz katerega se lahko tvorijo vsi človeški hormoni) in mnogih drugih hormonov, med njimi tudi testosterona. Naloga inzulina pa je, da shranjuje glukozo ali jo porablja za energijo. Je eden izmed prvoodkritih hormonov in prvi v vrsti raziskanih glede občutljivosti.
Zgodnji dokazi namigujejo, da bi naj bili ogljikovi hidrati krivi za občutljivost telesa za inzulin. Vendar to drži le za diabetike in ljudi z inzulinsko rezistenco, ki uživajo prevelike količine ogljikovih hidratov, ne pa tudi za zdrave ljudi, ki se zdravo prehranjujejo. Ne gre zanikati, da je v moderni družbi prenajedanje z ogljikovimi hidrati enostavno. Predelani ogljikovi hidrati so namreč pogosto zelo okusni in nenasitni, kljub temu, da imajo veliko kalorij.
Zmanjšan vnos ogljikovih hidratov (predvsem predelanih) je lahko dobra odločitev za izgubo odvečne maščobe, a le če vam to pomaga manj jesti. Če pa ste zaradi tega konstantno lačni in nesrečni, bi bilo dobro razmisliti o kakšni drugi možnosti. Če želite zmanjšati telesno težo, ni pomembno, da maščobe nadomestite z ogljikovi hidrati ali obratno, ampak le, da je vaš izkupiček na koncu dneva kalorijski deficit (vnesete manj kalorij, kot jih porabite).
Sklep: Ogljikovi hidrati so bili dovolj dolgo poniževani, škrob sam po sebi ni škodljiv, dokler ga uživamo v mejah normale.
